ENGLISH ONLY?
ENGLISH ONLY?
Jezikovno mesto logotip

JEZIKOVNO MESTO

Razlika med frontalnim in komunikativnim pristopom pri poučevanju

Ali se še komu zeha, ko gleda stare filme, kjer prikazujejo pouk, kjer učiteljica razlaga snov (po možnosti z ravnilom v roki), učenci pa samo sedijo in si zapisujejo, spregovorijo pa le, ko so k temu pozvani? Ja, tako je potekal pouk že kar desetletij nazaj. Temu pravimo frontalni pristop k poučevanju. S časom je učenec pridobil več veljave in tako se je razvil komunikacijski pristop pri poučevanju, ki se ga v današnjem času poslužuje večina učiteljev. Poglejmo razlike med tema dvema načinoma poučevanja.

Učitelj pri poučevanju na frontalen način

Učitelj ima pri tem načinu poučevanja glavno vlogo in učenci so le opazovalci. Učitelj razlaga snov, piše nove besede in slovnico na tablo, pusti čas, da učenci prepišejo to v svoj zvezek. Poslužuje se tudi drugih aktivnosti kot na primer ponavljanje na glas: učitelj nekaj pove ali napiše na tablo, nato celoten razred na glas ponovi za njim oziroma prebere napisano. Pri tem načinu učenja se veliko posluša in veliko piše. Prevladujejo naloge zaprtega tipa (izbiranje med v naprej ponujenimi rešitvami), dopolnjevanje stavkov z besedami, spreganje glagolov in natančno učenje slovničnih pravil ter posebnosti na pamet. 

En primer takšnega načina poučevanja:

Učitelj: Učenci, tukaj vidite na tabli številke od 1 do 10. Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset. Ponovite.

Učenci: Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset.

Učitelj: Številko ena napišemo tako (napiše številko ena z besedo na tablo). [in tako z vsemi ostalimi številkami] Zdaj pa to prepišite v zvezek.

Učenci: [Prepišejo imena številk v zvezek.]

Učitelj: Sedaj vam bom razdelila učne liste, kjer imate v enem stolpcu številke in v drugem besede, to morate pravilno povezati.

Učenci: [V tišini opravijo vajo.]

Takšen način poučevanja tujih jezikov je lahko zelo uspešen, če nas zanimajo kompetence bralnega razumevanja in pisnega sporočanja. Negativna plat pa je to, da se učimo veliko besed in slovnice, ki nam v vsakdanjih pogovorih ne bo koristila, potrebujemo veliko časa, da »spravimo kakšen stavek skupaj«, saj se moramo predhodno naučiti veliko pravil, da to dosežemo.

Učitelj pri poučevanju na komunikativen način

Učitelj, ki poučuje na komunikativen način, je vedno v ozadju. V ospredju so učenci. Pri urah veliko govorijo – učitelj sprašuje in učenci odgovarjajo. Učitelj z različnimi aktivnostmi motivira učence in jih postavi v simulirana okolja za lažje učenje besed in izrazov. Veliko se uporablja igra (na primer "spomin" za usvajanje besedišča ali "človek ne jezi se", pri čemer morajo igralci vmes postavljati vprašanja soigralcem), slikovni material (za besedišče, kot iztočnica za pogovor,…), kartončki (za usvajanje slovnice). Že pri začetnih tečajih se učenci naučijo enostavne fraze, ki jih bodo lahko uporabljali v vsakdanjem življenju (na primer: »Žejen sem.« / »Kje je avtobusna postaja?« / »Rada bi belo kavo.«). Med poukom ali na tečaju se piše malo oziroma le najnujnejše. Pisni izdelki se ustvarjajo doma oziroma izven organiziranega pouka.

Tukaj je en primer, kako izgledajo ure pri komunikativnem načinu poučevanja: 

Učitelj: Učenci, kaj vidite na sliki [pokaže sliko hiše]?

Učenec: Hišo.

Učitelj: Koliko hiš vidite na sliki. Ena [pokaže en prst]? Dve [pokaže dva prsta]? Tri [pokaže tri prste]?

Učenec: Ena.

Učitelj: Bravo! Koliko hiš pa je na tej sliki [pokaže sliko dveh hiš]?

Učenec: Dve.

Učitelj: Res je, super! …

Učenec: Učiteljica, kako se napiše dve?

Učitelj: Napiše se D-V-E.

Učenec: Hvala.

Komunikativni način poučevanja usposablja učenca za komunikacijo pri vsakdanjih aktivnostih, nauči se le tisto besedišče in slovnico, ki jo potrebuje za kar se da nemoten potek pogovora. Pomanjkljivost je zagotovo ta, da potrebujemo več časa, da pridemo do samostojnega tvorjenja kompleksnejših slovničnih struktur. Nekaterim pa tak način učenja ne ustreza, saj niso komunikativni tip človeka in se počutijo varneje, če prej poznajo »pravila« in šele nato začnejo jezik uporabljati.

V Jezikovnem Mestu najraje poučujemo s komunikativnim pristopom, da naši tečajniki čim prej spregovorijo v tujem jeziku in se lahko sproščeno ustno sporazumevajo. Na urah uporabljamo veliko iger (izdelali smo tudi svojo igro Lingopoly), slikovnega gradiva, kartončkov, simulacij dialogov iz vsakdanjega življenja, … Če te zanima, kako izgleda takšno zabavno učenje, se prijavi na brezplačne ure tujega jezika.

Barbara Mikolič

Vam je prispevek všeč?
Delite ga na socialnih omrežjih