Merhaba, benim adım Lara. Ben öğretmenim. Türkçe öğreniyorum. Türkçe çok zor ama enteresan.

Ko sem se začela učiti turško, nisem imela predstave, kakšen jezik je to in kako se ga bo učiti. K učenju sem pristopila iz zabave, radovednosti, predvsem pa zaradi nove izkušnje. Kot učiteljica tujih jezikov, natančneje južnoslovanskih jezikov, ki so bili zgodovinsko in kulturno povezani z osmanskim imperijem me je turščina mikala tudi zaradi besedišča turškega izvora, ki ga vsakodnevno uporabljam v svojih jezikih.

Türkçe çok zor mu? Evet, Türkçe çok zor.

Ali je turščina težka? Da, turščina je težka

Zakaj menim, da je težek jezik:

Turščina je aglutinativen jezik. To pomeni, da se slovnična pripona dodaja k nespremenljivemu korenu. Vsaka pripona ima svoj slovnični pomen. Slovnični in stavčni sistem je v turščini popolnoma drugačen kot v nam bolj znanih jezikih. V turščini velja pravilo: samostalnik + predlog+ glagol.

Poenostavljeno rečeno – na eno besedo (osnovo) dodajaš različne končnice, ki označujejo bodisi samostalnik, predlog, glagol ipd.

öğretmen + im⇾ jaz sem učitelj

öğren+yorum⇾ jaz se učim

Zaradi takega sistema se moraš pri učenju osredotočiti na veliko stvari in paziti, da ti kakšna končnica ne uide in spremeni pomen. Iz tovrstnih napak smo se na urah prav zabavali, recimo takrat, ko sem sama izjavila:

ben okul (jaz sem šola), namesto ben okulda (jaz sem v šoli)

Sozçükler (besede): çaj, çorap, kapıja, vışne, para ...

Vpliv turške leksike je viden v vseh nam bližjih jezikih – v slovenščini je sicer turških besed manj, ogromno pa jih najdemo v hrvaščini, bosanščini, srbščini in makedonščini. Ko smo na prvı uri naštevali besede, se mi je zdelo tako zabavno, ko sem jih kar nekaj poznala. ( çaj çorap kapıja vışne para – jih prepoznate?). Kljub temu ima turščina ogromno svojih, čisto drugačnih besed, nekatere zvenijo zelo zabavno, na primer: kurbağa (žaba) ahududu (malina), şışman (debel) …

Čeprav je turščina svet zase in se zdi zelo zakomplicirana pa je v turščini ena stvar, ki bi si jo govorci slovenščine želeli – v turščini skoraj ni izjem. Ko se naučiš nekaj pravil in pravilo samoglasniške harmonije postane učenje turščine lažje. Eno pravilo skoraj za vse!

Učenje turščine je zabavno, nenavadno in sproščujoče. Učenje ne poteka zgolj z reševanjem nalog in tvorbo stavkov, pač pa se učimo tudi s pomočjo glasbe, pesmi, kulture in kulinarike. Biti na drugi strani katedre je zelo zanimiva izkušnja, ki je v moj jezikovni mozaik dodala nov kamenček – nov drobec, nov tuj jezik - turščino. Naš učitelj Erhan pa je odlično opravil svoje delo in nas marsičesa naučil!

Merhaba! iyi günler Živjo! Dober dan!

Senin adın ne? Benim adım Kako ti je ime? Ime mi je

Nerelisin? Slovenyalıyım Od kod si? Iz Slovenije

Nasılsın? iyiyim Kako si? Dobro

Neredesin? Kje si?

Kaç para? Çok pahalı! Koliko stane? Zelo drago!

Teşekkürler/Sağol Hvala

Görüşürüz! Se vidiva!

Avtorica članka Lara Mihovilović

Naučite se turško z nami. Več o tečaju turščine ...