Staroselko so klicali »Kuluana Cristina« (sln. babica Christina). Živela je preprosto, preživljala se je s pletenjem nogavic za mestece Villa Ukika. Christina Calderon je bila predana ohranjanju južnoameriškega jezika, zato je začela ustvarjati slovar s staroselskimi izrazi in španskimi sopomenkami. Njena hči, Lidia Gonzalez, je poslanka, ki sodeluje pri sestavljanju nove čilske ustave in meni, da s slovarjem ostaja upanje, da se bo jezik do neke mere lahko ohranil. Ob mamini smrti je zapisala, da je »z njo ugasnil velik del kulturnega spomina našega ljudstva«.

Trenutno živi le še deset pripadnikov te skupnosti, ki pa jezika yamana ne govorijo, saj koreni besed niso blizu španščini. Lidija poudarja, da »čeprav se je z njenim slovesom izgubila zakladnica dragocenega empiričnega znanja, kar se tiče lingvistike, pa ostaja možnost reševanja in sistematizacije mrtvega jezika!«