ENGLISH ONLY?
ENGLISH ONLY?
Jezikovno mesto logotip

JEZIKOVNO MESTO

Potuješ v Mehiko?

Polotok Jukatan je razdeljen na tri države: Yucatan, Campeche in Quintana Roo. Polotok Jukatan predstavlja pomemben delež starodavne majevske nižine in je bil osrednje mesto civilizacije Majev. Po celotnem polotoku je veliko arheoloških najdišč Majev. Nekatera bolj znana so Chichen Itza, Coba, Tulum in Uxmal. Avtohtoni Maji in mestici (mešana rasa med avtohtonimi prebivalci in belci) z delnim majevskim poreklom predstavljajo zajeten del prebivalstva v regiji, tam pogosto govorijo majevski jeziki.

Zdravstveni in pokojninski sistem je podoben Slovenskemu. Povprečna plača je okoli 400 EUR. Glede na vzdrževanost hiš in ulic bi ocenila, da nimajo ali ne namenijo veliko denarja za obnovo, gradnjo in vzdrževanje bivališč. Večina stavb ima notranje dvorišče. Veliko stavb v mestih je še iz kolonialnih časov, ki so jih zgradili Španci.

Za varnost na Jukatanu je poskrbljeno. Na ulicah je prisotna policija in vojska in kriminala povprečen turist ne zazna. V mestu Tulum bi vseeno odsvetovala nočno samostojno pohajkovanje po temnih ulicah. V Tulumu v klubih z lahkoto dobiš kokain, v ostalih mestih tega nismo zaznali.

Javnega prevoza nismo uporabljali, saj smo za našo skupino imeli najet kombi, ki nas je 14 dni povsod prevažal.

Cene za namestitve v povprečnih hotelih, za hrano v restavracijah in supermarketih so primerljive s slovenskimi. Hrana na ulicah je cenejša. Večinoma strežejo “tortas” - to so sendviči s pečenim mesom, hot doge “perritos calientes”, tacose, sokove iz hibiskusa, lubenic, manga in papaje. Povprašali smo koliko stane nova hiša v mestu in se cena giblje okoli 1.000.000 pesov, odvisno od velikosti in lokacije, kar je okoli 48.000 EUR.

Valuta in menjava denarja

V Mehiki uporabljajo mehiški peso, ki izgleda takole: 100 $ (to ni znak za dolar, ampak za peso). Na današnji dan (7.5.2022) je uradna menjava (podatki iz brskalnika):

1 $ = 0,047 EUR

1 EUR= 21,26$ 

V Sloveniji smo zamenjali za dolarje in v Mehiki dolarje za pese.

Menjava 1 dolar = 19.00 pesov

Menjava 1 eur = 21 pesov

Ob dvigu gotovine iz bankomata pa 21

176,94 EUR = 3.800 $

1 EUR = 21,47 $

Zato bi priporočala dvigovanje na bankomatu.

Pri vsakem plačilu računa v restavraciji ali baru se pričakuje napitnina v vrednosti 10 - 15%. Večinoma jo kar vključijo v račun “servicio sugerido”. Pri plačilu s kartico pa tudi pritisneš tipko za višino napitnine. V kolikor “pozabiš” na napitnino, te prijazno opozorijo.

Znanje španščine?

Nekdo od sopotnikov mora znati špansko, sicer ne prideš prav daleč skozi, saj skoraj nihče ne zna angleško. Če govoriš le angleško, dobiš “turistične” cene. Priporočam vsaj hitri tečaj Popotniške španščine pred odhodom 1-2 tedna.

Hrana in pijača

Na svoj račun pridejo predvsem ljubitelji rakcev, pišanca, govedine, avokada, tortilj, riža in fižola, saj se meniji v restavracijah sestavljeni predvsem iz teh sestavin.

Arrachera = govedina

Camarones = kozice (rakci)

Carne de res = mleto meso

Fajita = na krožniku postreženo nasekljano meso (piščanec = pollo ali arrachera = iz govejega mesa) položeno na posteljici solate, zraven postrežejo riž in omako iz pretlačenega fižola, ponekod tudi pekoče in manj pekoče omake iz jalapeño paprike

Taco = ponavadi postrežejo 3 tacose na posebnem podstavku

Enchilada = koruzne trikotne tortilje (kot čips) z glavno jedjo po izbiri (spet v kombinaciji z rakci (camarones), piščancem (pollo), arrachera (govedina)

Quesadilla = pšenična tortilja postrežena v trikotnikih, polnilo je sir ali sir in gobe - narezani šampinjoni

Flautas = ocvrte tortilje v obliki piščali, polnjene z rakci, piščancem ali govedino

Fajita con pulpo (s hobotnico).
Flautas z rižem in pretlačenim črnim fižolom.

Priloge:

  • Papas fritas (ocvrt krompirček)
  • Guacamole (omaka - glavna sestavina je avocado ki mu dodajo nasekljano čebulo, stisnejo limeto, malce nasekljanega paradižnika in koriander (cilantro)

Sladice:

  • Flan (vanilijev puding s karamelo)
  • Narezano sadje
  • Marquesitas (dobijo se na stojnicah) - hrustljava palačinka z naribanim sirom edamec (lahko tudi naročite brez sira), nutelo ali čokolado, banano, jagodami (vsebino lahko izberete sami). Cena 60$ (okoli 3 EUR)
Marquesita z banano, čokolado in jagodo.

Pijača:

  • Tequila (cena med 80$ - 140$, kar je 3,80 EUR - 6,70 EUR)
  • Mezcal s pomarančo 
  • Pivo: Sol, Corona, Victoria (svetlo pivo), XX lager (svetlo), Bohemian (temno pivo uvoženo iz Češke), indio (temno pivo), Tecate, Modelo (svetlo pivo)  cena 40 $ - 50 $, kar je 2-3 EUR. Nimajo velikosti majhno, veliko pivo, samo srednje pivo 3,35 dl
  • Vino - ponavadi ni na meniju, če pa je, je ali drago ali slabe kvalitete
  • Naravna limonada
  • Naravni pomarančni sok
  • Voda naravna in mineralna
  • Horchata iz riževega ali kokosovega mleka
Mezcal z dimljenim mletim črvom in pomarančo.
Horchata iz riževega mleka.

Naša 14 dnevna tura

Cancun - Chichen Itza - Valladolid – Merida – Rio Lagartos - Uxmal - Campeche - Bacalar - Mahahual - Tulum - Cancun

Leteli smo iz Munchna preko Lizbone v Cancun. V Cancunu smo pristali ob 14. uri po lokalnem času (v Sloveniji je bila takrat ura 21), tako da smo imeli še pol dneva pred seboj. Ogledali smo si center mesta, ki so ga gradili od leta 1970 dalje. Pred tem letom ni bilo tam ničesar. Mehičani so takrat postavili prvih nekaj hotelov.  Ko so Američani videli, kakšen potencial ima to področje, so praktično iz nule zgradili to novodobno mesto.

Ruta po Jukatanu.
 Cancun - moderno mesto ob morju.

Čas smo porabili za nakup vode in hrane za prihodnje dni, saj nam je bilo odsvetovano pitje vode iz pipe, ter za nakup mehiške sim kartice, ki nam je omogočala 4 GB prenosa podatkov v 30 dneh (379 mehiških pesov = 18 EUR) ter si nato privoščili hrano v lokalni restavraciji.

Naslednji dan smo se odpravili najprej v majevsko mesto Chichen Itza, ki pomeni čarobna voda (Itza = čarobna, Chichen = voda). Gre za arheološko središče, kjer se še zdaj lahko vidijo Majevske piramide in kompleksi, eno od sedmih čudes sveta.

Castillo v Chichen Itzi - grad je bil nekoč rdeče barve.
 Castillo v Chichen Itzi - grad je bil nekoč rdeče barve.
Castillo v Chichen Itzi - grad je danes v sivem kamnu, rdeče barve ni več.
Če zaploskaš pred to piramido, se sliši zvok kot žvrgolenje ptice Quetzal..

Majevski nogomet POK-TA-POK

O tej igri ni izvirnih zgodovinskih zapisov, zato vedenje o njej temelji na arheoloških in posrednih dokazih.

Pravila igre z žogo se razlikujejo od naroda do naroda in od obdobja do obdobja, v katerem se je igrala. Včasih sta ga igrala dva tekmovalca, včasih pa tudi dve ekipi.

Cilj igre je bil prenesti gumijasto žogo, ki je bika navadno narejena iz kavčuka, na nasprotnikov del igrišča. Kasneje je bil cilj metati žogo skozi enega od dveh "golov", ki sta bila navpična lesena ali kamnita obroča, nameščena na steni nad igriščem.

Igralci so lahko žogico udarili le z boki, stegni, nadlakti, niso pa smeli zadeti ali ciljati s pestmi. V nekaterih različicah tekmovalci udarjajo žogo s palicami ali rokavicami. Nosili so zaščitni oklep iz bombaža in jelenje kože. Včasih so bili igralci okrašeni s perjem, pobarvani obrazi, nosili okrasne klobuke, kar priča o obrednem pomenu te igre.

Igra se z žogo iz gume. Guma je nastala z mešanjem lateksa, pridobljenega iz lesa kavčuka, in soka rastline ladolež. Žoga je tehtala približno od 4 do 5 kilogramov, običajno je imela premer okoli 30 centimetrov in je bila zelo elastična. Obstajajo dokazi, da je bila nekoč človeška lobanja obložena z gumo in je služila kot žoga.

Večina igrišč je bila v obliki latinske črke I, omejena s poševnimi ali navpičnimi stenami. Velikost igrišča je bila zelo raznolika. Največje ohranjeno igrišče (v Chichén Itzi) meri 185 krat 68 metrov.

Po vročem soncu ob ogledu majevskega mesta se nam je prileglo dobro kosilo v samopostrežni restavraciji, nato pa je sledilo osvežujoče kopanje v prijetno hladnih cenotah.

Los cenotes - naravne lepote polotoka Jukatan

Los cenotes so "kraške" jame. Takih je več kot 7.000 po Jukatanu. Voda ima prijetnih 23 stopinj Celzija. Zunaj je bilo 31 stopinj, zato je bilo plavanje prav osvežilno.

Naravni vodnjak v apnenčasti zemlji je nastal zaradi porušitve strehe ene ali več jam - izvira iz majevske besede dz'onot, kar pomeni "jama z vodo".

El cenote, kraška jama z odprtino na vrhu in vodo.
 El cenote, kraška jama z odprtino na vrhu in vodo.
El cenote, kraška jama z odprtino na vrhu in vodo.
Za malico smo poskusili tacose pripravljene kar pred Cenoto.

Valladolid - barvito kolonialno mesto

 Barvne fasade v Valladolidu.
Žive barve fasad v Valladolidu.
 Osrednji trg v Valladolidu s fontano in frančiškansko katedralo.
Prehod po glavnem trgu Valladolida, Parque Francisco Canton, okoli 17:30 običajno plešejo tradicionalni majevski plesalci Jarano, tradicionalni ples na Jukatanu.
 Ulica v Valladolidu.
Ulica v Valladolidu.
Hotel v Valladolidu.
 Hotel v Valladolidu.
Hotel v Valladolidu.
Tipična hiša s slamnato streho.
Družinski avto, tovornjak z odprto streho.

Rio Lagartos 

Rio Lagartos, bivališče flamingov, pelikanov in krokodilov.
Rio Lagartos, kjer živi več kot 400 vrst ptic, je zaščiteno območje na obali Jukatana, je znano predvsem po rožnatem flamingu, imenovanem tudi ameriški flamingo. Številni turisti se zgrinjajo sem skozi vse leto, da občudujejo ta spektakularen naravni ekosistem, vključno z najbolj instagramiranimi rožnatimi slanimi jezeri, Las Coloradas.
S čolnom smo šli pogledati flaminge.
Samo tako blizu smo lahko prišli v družbo flamingov, saj do njih vodi ugrezajoče se blato, glina.
Živi fosil Cacerola de mar.
Soline pri Riu Lagartos.
Mehiški galebi.
 Nahranili smo krokodila z ribami.
Kopali smo se v Mehiškem zalivu, kjer smo si sprali s telesa zdravilno blato.

Nato smo se odpravili v glavno mesto državice Jukatan - Mérida

Merida je največje mesto na polotoku Jukatan in glavno mesto mehiške države Jukatan. V Meridi živi 1.200.000 prebivalcev. Velja za varno mesto. Ime je dobila po Meridi v Extramaduri v Španiji.
 Z večernim soncem obsijana katedrala.
Večerna ulica v Meridi.
Obiskali smo šamana Pedra, ki je poudaril, kako pomemben je vsakodnevni stik z naravo in hoja z bosimi nogami. Prideluje poseben zdravilen med s pomočjo čebel Melipona.
Poslikave kamnov pri šamanu.

Uxmal (bere se Ušmal)

Piramida v majevskem mestu Uxmal.
Majevski otroci premožnih majev iz višjih slojev so hodili v take šole, ki se razprostirajo v vseh 4 smereh in na sredini je trg.
Igrišče za športno igro Pok-ta-pok.
Ritual zahvale za dež in za kakav.
Priprava prave vroče čokolade z dodatki cimeta in čilija je kar nekaj posebnega. Kakav so Evropejci uvozili iz Srednje Amerike in čokolada pomeni vroča voda. Evropejci so potem dodajali še sladkor in niso več uporabljali čilija in cimeta, saj je bil okus za Evropejce preveč močan.
Srečanje s podjetnico Jessico Zavala iz poslovne organizacije BNI Yucatan.
Večerjo smo si privoščili v okusni restavraciji v centru Meride - La Parrilla.
Tipičen namaz guacamole, tortilja čips in jed s krompirjem in rakci.
Testirali smo viseče mreže za eno, dve in tri osebe.
Obiskali smo tudi osrednjo tržnico v Meridi.
V naslednji restavraciji smo dobili na glave klobuke sombrero in tekilo.
Ogledali smo si, kako izdelujejo panamske klobuke iz agavinih listov.
Za izdelavo klobukov potrebujejo različno veliko časa glede na kvaliteto klobuka. 
Za najbolj osnovno različico potrebujejo par dni, za najbolj kompleksno različico pa kar dva meseca.
Igor in Urša sta si kupila svoja panamska klobuka.
Prstan iz posušenih agavinih listov.

Campeche - najbolj romantično mesto

Parlament v državi Campeche.
Barvne zastavice plahutajo v večernem vetriču.
Majevski angel v mestu Campeche.
Mesto Campeche so pogosto izropali pirati, zato so zgradili obzidje, da bi vsaj malo zaščitili mesto pred ropanjem.
V ozadju katedrala v mestu Campeche, v sredini pa pavilion mestne hiše.

Mesto Campeche ima 6 kilometrske sprehajalne poti ob morju, vendar morje žal ni primerno za kopanje zaradi onesnaženosti vode.

Mesto je ohranilo veliko starih kolonialnih španskih mestnih obzidij in utrdb, ki so mesto varovale pred pirati. Stanje ohranjenosti in kakovost njegove arhitekture sta mu leta 1999 prinesla status Unescove svetovne dediščine. Prvotno so Španci živeli znotraj obzidanega mesta, medtem ko so domačini živeli v okoliških naseljih San Francisco, Guadalupe in San Román.

Bacalar - Laguna sedmerih barv

Slamnati senčniki na pomolih lagune.
Laguna sedmerih barv.
Najeli smo čoln z lokalnim vodnikom, ki nas je zapeljal po laguni in nam razkazal podvodne jame cenote.

Gre za sladkovodno laguno, kjer se odsevajo različne modrikaste barve zaradi dna, kjer je deloma pesek, nato globoka jama cenote prekrita z vodo, potem srednja globina, odsev zelenja na obrežju in odsev neba. Opazujemo lahko žive strukture stromatolitov, edinstven sladkovodni ekosistem, ki navdušuje s svojimi barvami in živali kot je legvan.

Legvan v grmovju na obrežju lagune.
Los rápidos - spuščali smo se po toplih brzicah.
Bacalar ponuja kar nekaj lokalov, kjer je zabava vsak večer. Za začetek tekila, potem pa brezskrbni ples.
Popoldanski oddih v visečih mrežah hammaca.

Mahahual - obmorsko presenečenje

Mahahual

Za pravi oddih po raziskovanju polotoka Jukatan toplo priporočam kraj Mahahual, ki leži ob karibskem morju, peščena plaža pa nas zvabi tudi v zelo toplo morje, ki ima okoli 30 stopinj. Prave toplice! Mahahual je majhno naselje z eno glavno cesto, ob kateri so majhni preprosti hoteli in uličico ob morju z lokalčki, kjer lahko dostopaš do morja, če si naročil vsaj eno jed in pijačo. Na ta način ti je omogočena lahko uporaba njihovih ležalnikov, ki ti na peščeni plaži in vročem soncu še kako pridejo prav.

Ležalniki ob toplem karibskem morju na peščeni plaži.
Naročili smo sveže ribe, ki so jih pripravili na tradicionalni majevski način in postregli z zelenjavo, papriko, fižolom in paradižnikovo omako.
Pečena riba na bananinih listih “platano”.
Na stavbah lahko opazujemo prelepe grafite.
 Prelepi grafit žalostnega jelena.
Domačini čistijo iz obale alge sargaso, ki imajo zelo močan vonj in onemogočajo kopanje v morju. V tem predelu so postavili tudi mreže, ki preprečujejo ogromni količini alg, da bi prišla nemoteno do obale. To smo še posebej cenili, ko smo prišli na plaže v Tulumu, kjer je bilo na večini plaž kopanje onemogočeno zaradi prevelikih količin alg sargaso.
Dečka Diego in Jesus sta se učila z nami tarok.
Gugalnica v vodi.

Na vsakem koraku so masažne mize, kjer te maserke zmasirajo za dobrih 30 minut (15 EUR).

Tulum

Pomeni po majevsko zid. Mesto je bilo zadnje zgrajeno s strani majev in je bilo obdano z obzidjem.

Druženje na notranjem dvorišču “el patio” hotela.

Majevsko mesto v Tulumu

 Fotografija s tradicionalno oblečenim majem, voladorjem (letalcem), ki se je spustil z vrvjo po stolpu z glavo navzdol.

Voladores de Papantla

Voladores de Papantla.

Izvor slavnega Voladores de Papantla je molitev božanstvu, da bi v času suše dež padal na pridelke. Vsak od "letalcev" predstavlja eno od štirih smeri neba.

Ruševine v majevski naselbini Tulum.
Ruševine v majevski naselbini Tulum.
Nna eni strani majevskega mesta se raztezajo klifi nad morjem.
Pozdrav soncu.
Mladi legvan pozira na skalah ob morju.
Oblečeni kostkoti so pravi zaščitni znak Mehike in se pojavljajo na vsakem koraku. Ali ste gledali film Coco?

Laguna - Kaan Luum

 Gugalnice in viseče mreže v laguni Kaan Luum.
Gugalnice in viseče mreže v laguni Kaan Luum.

Plaža v Tulumu

Ob koncu aprila in začetku maja je bilo v morju veliko alg sargaso, zato je bilo kopanje v morju v Tulumu nemogoče. Edini kraj, kjer se je bilo možno kopati, je bila plaža v Akumalu, kjer tudi organizirajo snorklanje in ogled želvic.

Plaža Akumal z manj sargasa, kjer se je bilo možno kopati.
Potovanje smo zaključili v Cancunu. Na poti nas je spremljal in vodil izjemni vodič Robert Dumendzič v organizaciji agencije Shappa. Za varno vožnjo po skoraj celi poti pa je poskrbel voznik Miguel iz Meride.

Za popotniške duše, ki ne želijo potovati čisto same na drug konec sveta, priporočam potovanje s Shappo, saj je izkušnja zelo avtentična.

Sopotniki, ki so tudi prispevali fotografije: Igor Pigac, Bojana Petkovič, Metka Gregorka Slana, Ksenja Tratnik, Urška Gošnjak Prah, Jolanda Prah, Marjetka Nared, Vojko Popovič, Urša Klavs, Sonja Bogataj, Estera Finci Leskovar in Bojan Leskovar.

Popotniški članek je napisala Bojana Petkovič.

Vam je prispevek všeč?
Delite ga na socialnih omrežjih