Malčki se naučijo govoriti v svojem maternem jeziku na naraven in spontan način, ne da bi jih kdo naučil, kako priti do tega. Možgani malčkov so zasnovani tako, da procesirajo zvoke vseh jezikov, ki so prisotni v njihovem okolju. Ko poslušajo en jezik, se specializirajo za procesiranje enega jezika. Tisti otroci, ki pa poslušajo dva jezika, se specializirajo za procesiranje dveh jezikov. Dokazano je tudi, da tisti, ki imajo možnost poslušati in se izražati v dveh jezikih, se oba tudi naučijo in lahko postanejo materni govorci obeh jezikov. Zgodnje učenje tujega jezika je zato učinkovitejše v primerjavi s kasnejšim učenjem. Izpostavljenost v prvih petih letih življenja tujemu jeziku prinaša najboljše možne rezultate za usvajanje le-tega.
Otroci se jezika učijo preko kombinacij zaznavanja vzorcev z edinstvenimi človeškimi socialnimi veščinami. Dojenčki, ki so pri igranju pri 9. mesecu starosti izpostavljeni tujemu jeziku, se naučijo razlikovati zvoke tujega jezika na isti ravni kot dojenčki, ki so bili izpostavljeni tujemu jeziku od rojstva. Vendar pa do govorjenja v tujem jeziku ne pride, če se jezika učimo samo prek videa, kar kaže na pomembnost socialnega stika pri učenju tujih jezikov. Kratkoročna izpostavljenost tujemu jeziku s pomočjo socialnih interakcij poveča možganske odzive na tujejezične zvoke.
Več informaciji lahko najdete na naši spletni strani: www.jezikovno-mesto.si. Če imate kakšno vprašanje, nam pišite na info@jezikovno-mesto.com ali pa pokličite na +386 30 77 36 77. Obiščite našo Facebook stran in Instagram. Veselimo se klepetanja v tujih jezikih.
Avtor: Barbara Medic Mikolič