Drage mame, drage dame! Z nami niste nikdar same in z velikim srcem, predvsem pa z odprtim srcem vas najlepše pozdravljam v novi sezoni oddaje MamaMaria. In kot ste že navajeni vedno postrežemo ne samo z zanimivimi in intrigantnimi informacijami, ampak tudi s takimi, ki utegnejo priti nekoliko prav. Zato mi je v veliko veselje in čast, da lahko nasproti sebe pozdravim Bojano, ki je direktorica Jezikovnega Mesta.

Mogoče bi za začetek malo razložila, kakšen koncept je Jezikovno Mesto?

Ko sem izbirala ime, sem izbrala Jezikovno Mesto kot mesto, kjer so vsi jeziki dobrodošli. Tam imamo eno tako veliko banko, kjer se uči angleščino, eno poslovno stavbo za nemščino ali pa en tak razgiban cirkus za italijanščino, popotniško agencijo za španščino. Vsi jeziki so dobrodošli. Pri nas poučujemo kar veliko jezikov, tako da vedno damo priložnost povezovanju med ljudmi in prijetnemu vzdušju, da se ljudje pri nas dobro počutijo.

Koliko jezikov pa se lahko pridemo učiti v Jezikovno Mesto?

Trenutno ponujamo 28 jezikov.

28? Dobro, angleščina, španščina,... ti najbolj popularni jeziki za se učit. Kje je pa potem teh ostalih 28 jezikov? A imate tudi eksotične?

Imamo tudi eksotične: kitajščino, korejščino, japonščino, arabščino, turščino, azerbajdžanščino.

Azerbajdžanščina? Na stara leta pridem sem na tečaj iz azerbajdžanščine, da bom šla lahko potem v Azerbajdžan in tam uživala v njihovih čajih in kulturi. Ampak tukaj uživate tudi v trendih, ki se pojavijo in lahko tako bodočim učečim se ponudite točno tisti jezik, ki ga hočejo. Katerega pa največkrat hočejo?

Glede na to, da smo v Sloveniji, je trenutno najbolj popularna slovenščina za tujce.

Aha, se pravi, da nekdo pride sem. Mi smo sedaj ena taka globalna vas ali pa lepo butično mesto oziroma državica.

Ja, zelo imajo radi Slovenijo.

Kaj pa slovenščina, ki je zelo težek jezik?

Mi jim pomagamo, da ga tako poenostavimo, da gredo po korakih, da se ga naučijo. Tudi skloni niso več tak bav-bav, ker jih umestimo v kontekst in jim je potem nekako bližje. Učijo se najprej fraze kot »Eno kavo, prosim. To je kava.«.

Pa jim gre? Kje se največkrat zatakne pri slovenščini?

To, da se morajo spomnit, katero končnico dati zraven, kakšen sklon ali kaj podobnega. Sicer besede že zložijo, ampak potem se sprašujejo »Ali sem pravo končnico uporabil ali ne?«. Kdaj je mogoče kateri spol narobe, se sprašujejo ali je moški, ženski, srednji spol.

Ti si že dolgo časa učiteljica tujih jezikov, ane?

Ja, tako je. Začela sem se ukvarjati pri 19-ih letih, tako da sedaj učim že kar nekaj let.

Zanima me, če ni nemogoče odgovoriti, kateri je tvoj najljubši jezik? Razen slovenščine.

Slovenščina je moj materni jezik, ampak jaz se najbolj sprostim, kadar poučujem španščino. Študirala sem španščino in češčino, tako da sedaj lahko tudi oboje poučujem.

A češčino tudi? To je pa en jezik, iz katerega se pa mi Slovenci, čeprav je zelo soroden, radi malo delamo norca.

Ja, oni pa iz nas.

A res? Jaz sem imela enega prijatelja in ko smo bili zelo mladi, smo šli nekam v tujino na izmenjavo. In on je bil Slovak. In smo eden drugemu odpirali “pasuže” (potne liste), da vidimo slike in da se malo pozabavamo. In on gleda in »Aha! Otroci, otroci!« piše, in potem jaz »Ja, kaj pa je to tako smešnega?« in pove, da to v češčini pomeni suženj. In da ti piše v “pasužu” koliko imaš sužnjev, se mu je zdelo pa strašno smešno.

Ja, ali pa recimo v avtu, ko piše Otrok v avtu, tako da je za njih to suženj v avtu. Jaz sem napisala en slovarček teh lažnih prijateljev. Našla sem 500 takih besed, ki v češčini izgledajo enako, se tudi enako preberejo ali izgovorijo, ampak imajo čisto nasproten pomen.

Kako pa si prišla do češčine? To je kar nenavadno, da se ena Slovenka začne češko učiti pa, da jezik toliko obvlada.

Ja, želela sem se učiti še en slovanski jezik in rada sem imela češke filme in risanke, recimo Krtek, Pat in Mat, A je to,... In preko tega in čeških filmov sem spoznala češčino, pa tudi na hrvaških plažah smo slišali Čehe govoriti, pa so bili taki simpatični.

Pa je češki jezik težji od kakšnega drugega tujega jezika?

Jaz bi rekla, da je malo težji kot slovenščina.

Še to? A zaradi tega, ker imajo neke čudne črke?

Ne, tiste črke se že nekako naučimo, ampak potem imamo še malo več sklonov oziroma vzorcev. Slovenci pa Slovani se hitro naučimo češčino, tako da to je bila tudi moja prva motivacija, zakaj sem jo izbrala. Ker bo enostavno. Slovenščino že znam, češčino bom pa že. Saj potem vidiš, da so kar izzivi, ampak hitro prideš do rezultata.

A se strinjaš s pregovorom Kolikor jezikov znaš, toliko sveta poznaš?

Jaz mislim, da se ti ogromno enih možnosti odpre, ogromno novih ljudi lahko spoznaš, lahko bereš članke in gledaš nove YouTube posnetke, potuješ, komuniciraš z ljudmi in spoznavaš nove svetove. Tako da vsak nov jezik je nov svet.

In meje mojega sveta, so meje mojega jezika pravi pregovor, ki precej drži, a ne? Res se lažje izražamo, če imamo besedni zaklad. Kaj pa ljudje, ki imajo cmok v grlu, torej ti, ki so se že kdaj učili tuj jezik, pa se ne morejo izražati. Kaj pa ti ljudje? A pridejo sem? Recimo, če je kakšna slaba izkušnja ali pa vemo, da kakšni pedagogi, sploh v časih naše mladosti, niso bili najboljši v izvajanju pedagoškega dela pa so rekli »Ti nisi talent« ali pa »Ti se ne boš nikoli naučil«.

Veliko imamo takih primerov, ki rečejo »Ah, jaz nisem za jezike.« in vsakemu takemu rečem »Ti si tudi za jezike. A znaš govoriti slovensko?« in potem rečejo »Ja, no to znam.« in rečem »Če znaš slovensko, se boš tudi vsakega drugega jezika naučil, samo če bo pri tem pravi pristop.«

Ampak, a lahko kje res zaribamo? Se pravi, da pridemo nekam v en svet se izkazat, kako znamo tuj jezik, potem pa pride ven naš »Bonjour«. A takrat mogoče raje ne uporabimo tujega jezika ali naj se kar potrudimo, ker se jim bo dobro zdelo?

Po mojih izkušnjah, se bolj odprejo, če uporabljamo njihov jezik, tudi če zvenimo mogoče smešno in tudi če se kaj zmotimo. Mislim, da je bolje, če uporabljamo njihov jezik. Vsaj da jih pozdravimo, da povemo kakšno njihovo besedo. Tako lahko takoj lažje vzpostavimo stik z njimi in neko zaupanje. Sploh v kakšnih takih državah, kot je Španija, Francija, Italija. Tam pravzaprav brez poznavanja osnovnih fraz v njihovem jeziku težko prideš čez. Vsaj po mojih lastnih izkušnjah. Preden sem šla na Korziko dve leti nazaj na dopust, sem šla tukaj na en tak kratek popotniški tečaj francoščine in mi je zelo prav prišel, ker se sicer ne bi mogla tam nič sporazumeti, ker presenetljivo, ko rečeš »Sorry, do you speak english?« (Ali govorite angleško?) rečejo »No, no«. Potem pa so vedno klicali edinega natakarja, ki je znal angleško, ko je prišel kak tujec.

Ampak tudi za njega velja, da več jezikov kot zna, več velja.

Ampak ne da imaš samo človeški pristop in za vsakega posebej, v Jezikovnem Mestu imaš celo ene druge pripomočke, s katerimi se je bojda lažje učiti jezika. Pa naj te najprej vprašam, kar za to knjigo. Kaj je ta knjiga pred mano?

Najlažje se učimo preko zgodb, preko pravljic in zato smo se v Jezikovnem Mestu odločili, da bomo izdali v založbi Edita eno dvojezično knjigo, ki se v angleščini imenuje Giant winter and the spring princess in če jo obrnemo naokoli je v slovenščini. Tako lahko Slovenci najprej preberemo pravljico otrokom ali pa sebi v slovenščini, potem pa poskusimo še isto pravljico v angleščini. Lahko jo tudi poslušamo, ker je zraven avdio knjiga. Prevajalka knjige jo je tudi ilustrirala, ker je ona tudi ilustratorka in njen oče ji je to pravljico podaril, ko je bila stara 8 let. Sedaj pa jo je ona prevedla v slovenščino.

Kako romantično. In prevedla in sestavila na tak način, da lahko še drugim pomaga do novega znanja. Pa bi rekla, da je angleščina ena stvar, s katero morajo naši malčki stopiti v svet?

Ja, drugače si ne predstavljam.

Pa kateri jezik še? Znava malo pogledati v prihodnost? Kateri jezik bi bil tak, ki bo potem res pomemben?

Rekla bi kitajščina, ki je trend, definitivno pa španščina, ker nam je tudi na neki način blizu, tudi zvočno in, konec koncev, jo res ogromno ljudi govori. V 21 državah po svetu je materni jezik, oziroma prvi jezik. Sicer pa tudi drugi, ki ne živimo v teh deželah govorimo špansko tako da ponavadi, kadar grem na kakšne konference se vedno tolmači še v španščino. Sploh, če so take večje in pomembnejše konference. Za slovenski prostor je zelo popularna tudi nemščina, ker se veliko povezujemo tudi z Avstrijo, Nemčijo in Švico. Tako da iz poslovnih vidikov, sicer tudi oni govorijo zelo dobro angleško, ampak vedno je dobro znati tudi njihov jezik, zato da jih razumemo.

Ali vi tudi pomagate pri poslovnih pogodbah ali pa, če je treba kakšen dopis sestavit ali podobno?

Ja, za podjetja imamo tudi take programe, da nas lahko najamejo za katerokoli jezikovno podporo, ki jo potrebujejo. Lahko nam pošljejo kaj v prevod, ali pa jim ga pomagamo sestavit v njihovem slogu, na primer v nemščini. Tolmačili smo tudi Zoom sestanke, lahko jim pomagamo najti tudi kakšne informacije po spletu oziroma na spletnih straneh.

Potem pa, Bojana, točno vem kdo bo šel z mano na poslovni sestanek v Prago, ko pride do tega.

RUBRIKA MAMA POMAGAJ

Sledilka pravi: Letos sem dopust preživela na Madžarskem. Že prebrati kraje iz table je bil izziv, kaj šele, da bi se kakšne besedne zveze naučila. Zakaj je tako? Ko je pisala, je napisala tudi, da ji tuji jeziki niso tuji, da načeloma rada govori in ima posluh za jezike. Ampak da to ji pa ni šlo. A je možno, da nismo talent za en sam jezik?

Ne, samo mogoče nima še izkušnje s tem jezikom. Mogoče ni našla kakšnih sorodnih korenov v tej besedi, nekih osnov, nima besednega zaklada, Madžari imajo tudi posebne črke, ki predstavljajo te glasove, ampak tudi to se da naučiti. Se naučiš strukturo tiste besede in gre.

V kolikem času pa lahko mi osvojimo en jezik?

Rekla bi, da je to odvisno od tega, kateri jezik se učimo in glede na naše predznanje drugih jezikov. Nekdo, ki že zna špansko se bo lahko v enem letu ali dveh že zelo dobro lahko naučil italijansko. Ali pa kombinacija slovenščina in češčina. Po drugi strani pa, če se Američan želi naučiti slovensko je malo večji izziv, mogoče traja malo več časa, ampak je to odvisno tudi od števila ur.

Pa tudi od tega kaj hočeš, ane?

Tudi samo za potovanje imamo čisto take kratke tečaje, 12-urne. V enem tednu se naučiš osnove in potem greš na potovanje.

Preden zaključimo, bi te še vprašala, kaj je to? Jaz igro Monopoly poznam, ampak za tole igro, Lingopoly, pa še nisem slišala.

To je neka čisto nova stvar na tržišču, ki pride kmalu ven, in sicer smo pripravili take kartice za poučevanje tujih jezikov, za samoučenje in za vajo. Iz naših izkušenj izhaja to, da se najlažje učimo preko igre, kadar smo nekako čustveno integrirani v proces. Pripravili smo take slikice in napise ter napisali 24 navodil za igre, se pravi, da se lahko igramo 24 različnih iger. Ključne so kartice, s katerimi potem sestavljamo zgodbe, stavke, vadimo,... Primerna je praktično za vse. Od otrok v vrtcu, do starejših oseb. Najbolj pa za tako srednjo populacijo ali pa za osnovnošolce in odrasle, ki se lahko potem skupaj igrajo.

In še eno vprašanje, ki je pomembno za starše, ki imajo malčke doma ali pa so tako ali drugače vpeti v vzgojo in razvoj otroka. Kdaj je pametno izpostavit enega malčka tujemu jeziku?

Rekla bi, da čim prej. Predvsem, da posluša tuji jezik, da akumulira besede in potem sam preko igre, spontano tudi oponaša te besede in da se ustvari neko tako podporno okolje, kjer se veselimo in igramo in kjer je tuji jezik nekaj cenjenega. Jaz bi rekla, da od dveh let naprej. Tukaj izvajamo tudi tečaje za osnovnošolce, če so pa otroci mlajši, pa pride naš učitelj na dom in potem jim tam nudimo jezikovno varstvo in se učijo preko igre.

Tvoja vizija za prihodnost ? Kdaj se pa začnejo tečaji?

Ta semester se začne oktobra in naslednji semester se začne februarja, ampak tudi vmes nas lahko kdorkoli pokliče in najdemo ustrezen program.

Celoten intervju si lahko pogledate na YouTube povezavi: