Učiteljica angleščine sem postala iz več razlogov. Prvi razlog je zato, ker menim, da je angleščina čudovit jezik, ki v današnjem svetu prav pride res čisto vsakomur. Drugi razlog je pa ta, da je angleščina jezik mojega otroštva, je moj prvi jezik (čeravno »očetovski« in ne »materinski«) in bo zaradi tega vedno velik del mojega življenja in moje identitete. S tem da poučujem jezik, ostajam v nenehnem aktivnem stiku z njim in vsak dan se naučim o njemu nekaj novega – kar tudi povem vsem tečajnikom, ki imajo kdaj občutek, da se »nikoli ne bodo vsega naučili«. Tudi jaz še ne poznam še vseh skrivnosti angleškega jezika, saj je jezik živa stvar. Vendar neopisno uživam v tem, da skupaj s tečajniki odkrivamo njene skrivnosti.
V največ primerih se srečujem s posamezniki, ki čutijo potrebo izboljšati svojo angleščino zaradi službenih razlogov. Eni bi radi zamenjali delovno mesto in potrebujejo potrdilo o znanju jezika, drugi želijo delati za kakšno tuje podjetje in bi se radi boljše pripravili na razgovor v angleščini. Nekateri bi radi potovali z manj strahu, da se v tujini ne bodo znašli. Znanje angleščine jim da tisto samozavest, da mirno spijo in se brez strahu podajo na potovanja.
Nekateri se pa odločijo »zgolj« zaradi osebnega zadovoljstva, ki ga začutijo ob uspešno premaganih ovirah, ali osebne rasti, saj lahko v angleščini preberejo več mednarodnih knjig, študij in raziskav, ali pa poslušajo podcaste.
Angleščina je lahek jezik, ker obstaja nešteto načinov, kako lahko izraziš isto misel. Je jezik sopomenk. Če ne gre na en način? Povej drugače! Že z majhnim besednim zakladom lahko oseba veliko pove, če pozna najenostavnejše poti. Še najbolj zakomplicirane misli lahko enostavno obrneš in jih poveš drugače.
Angleščino se splača naučiti iz več razlogov, med prvimi pa seveda zato, ker je svetovni jezik. Znanje angleščine ti prinaša nove delovne priložnosti, saj lahko brez težav delaš tudi za tuja podjetja (ki ponavadi ponujajo tudi višje plače) in to celo od doma! In tudi v Sloveniji se je vzpostavil trend, da potrebuješ znanje angleščine za delo na višjih položajih.
In če posplošim ostale razloge s parimi besedam
i: dobro znanje angleščine širi tvoje komunikacijske sposobnosti. Naenkrat nisi več omejen/a na Slovenijo in slovenščino za stvari, ki te zanimajo, saj ima večina tujih izdelkov in spletnih strani tudi angleško verzijo, olajša pa tudi mednarodna potovanja (veliko lažje je npr. organizirati prevoz v tuji državi, že samo če poznaž osnovne fraze v angleščini).
Znanje angleščine tudi razširi obzorja iskanja informacij – člankov, knjig, raziskav, filmov, risank, serij, izobraževanj.
Angleščino lahko praktično uporabimo povsod v razvitem svetu. ☺
Največja razlika postane očitna, takoj ko odprejo usta – vsi imajo zeloooo drugačen naglas. Ampak jezik je seveda isti, zato se hitro navadimo na drugačno izgovorjavo, če smo naglasu izpostavljeni nekaj časa.
Druge razlike se pa skrivajo v frazah, ker so se drugačne fraze in besede utrdile v različnih državah.
Tretja velika razlika je pa v črkovanju, kjer lahko zelo jasno razlikujemo med britanskim in ameriških zapisom.
Obožujem angleški humor! Res je nekaj posebnega (in ni za vsakega), ampak angleški komiki me nasmejejo do solz, tudi ko imam najbolj naporen ali stresen dan.
Še ena kulturna zanimivost:
Otroštvo sem preživela v Angliji, od leta 2005 pa živim v Sloveniji in sta mi zato obe kulturi zelo domači. Ena stvar, ki je morda smešna za Slovence (in hkrati stresna za Angleže) je vprašanje osebnega prostora. V Angliji je osebni (intimni) prostor veliko večji kot v Sloveniji in angležem postane blazno neprijetno, če nek neznanec stoji preblizu.
To me veliko ljudi vpraša in vsem povem isto – Anglija je veliko več kot samo London. Oglej si London, ampak vzemi si čas in oglej si tudi ostale kotičke Anglije. Pojdi v Brighton in se sprehodi po slavnem pomolu, ali se zapelji na South Downs in se sprehodi po belih klifih iz naravne krede, izposodi si avto in obišči idilične angleške vasice na jugovzhodu države, sprehodi se skozi »gardnes« od National Trust (ogromni urejeni parki, ampak povsem drugačne kot jih poznamo v Sloveniji) in si privošči popoldanski čaj in »crumpets«. Pojdi v Cornwall in surfaj na peščenih plažah ali pa se odpravi na sever in doživi Lake District.
Ljudje s katerimi sem se srečala in ki rečejo, da je angleščina težka, večinoma tako menijo zaradi svojih slabih izkušenj iz osnovne ali srednje šole. Slab učitelj ne pomeni, da je snov dejansko težka ☺ Prva stvar, ki pomaga, je to, da smo sproščeni! Druga stvar pa to, da se učimo s kominikacijo (torej usmerjeno in s ciljem) ne pa s togimi pravili in vajami, za katere niti ne vemo, kdaj bi lahko uporabili te stavke v vsakdanjem življenju.
Najprej se je treba naučiti novih besed. In dober učitelj pozna nešteto načinov, kako se jih lahko tečajniki naučijo – zabavno, sproščeno, skozi igro, uganko ali drugo aktivnost. Sledi potem raba teh novih besed na sto in en način, ampak vedno tako, da se lahko z njimi poistovetiš in da jih lahko uporabiš v svojih kontekstih.
Našteto velja za jezikovne tečaje. Doma pa pomaga gledati filme in serije v angleškem jeziku z angleškimi podnapisi. Pomaga imeti svoj jezikovni slovarček, kamor zapisujemo nove besede skupaj z izgovorjavo in razlago (že ena nova beseda na dan je dovolj za začetek). Pomaga lepiti listke po stanovanju z imeni stvari. In še bi lahko naštevala.
Ker sem učiteljica angleščine in naravna govorka, lahko tečajnikom aktivno pomagam z naglaševanjem in izgovorjavo težjih besed (ki jih z dovolj vaje lahko osvoji čisto vsak). Za njihovo slušno razumevanje je pa tudi super, da se naučijo poslušati in razumeti čisto pravo angleščino. Znanje jezika poteka na več »frontah« in slušno razumevanje je pogosto najbolj zapostavljena in preveč pogosto slišim izjavo »ja, saj jaz znam angleško govorit, ampak teh angležov prav nič ne razumem, ko govorijo.« Govorjenje je samo en del komunikacije (kar je smisel jezika), in jaz lahko kot naravna govorka pomagam tečajnikom na vseh področjih.
Najpogostejše težave, ki jih opazim pri svojih tečajnikih kot učiteljica angleščine, so angleški členi, perfect časi, dosedna raba besedice IT (ki jo vsi zanemarjajo ☹) in pa dodajanje S-ja tam, kjer je potrebno.
Pogoste napake vse izvirajo iz dobesednega prevajanja iz slovenščine – vrsti red besed v stavkih, dvoja negacija (nothing doesn't make sense), ki v angleščini ne obstaja, fraze s predlogi (discuss about, on the meeting, answer on the question, suggest to you) itd.
Pogosta napaka, ki jo opažam kot učiteljica angleščine, je tudi beseda CROWDY (ki je izjemno simpatična, ampak se žal ne nahaja v angleškem slovarju).
Kot učiteljica angleščine opažam, da v primerjavi s kakšnimi drugimi tujci, ki se učijo angleščino, Slovenci odlično izgovarjajo. Zvoki v slovenskem jeziku niso zelo drugačni od angleških zvokov, kar je velika prednost in zelo olajša učenje in govor.
Drugače pa gre slovencem vse dobro, ko se odločijo, da bi se radi naučili ☺
Moj najljubši citat povezan z učenjem jezikov je ta: ''Do you know what a foreign accent it? It's a sign of bravery.''
Avtorica: Isabella C. Riley, učiteljica angleščine
